Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija v svojih bolnišnicah oskrbela poškodovane, ki so utrpeli rane v siloviti eksploziji in naknadnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana. Nesreča se je zgodila v nabito polnem lokalu med praznovanjem novega leta na jugozahodu Švice, ko je prišlo do eksplozije, ki je povzročila številne žrtve in hude poškodbe med obiskovalci. Macron je po telefonskem pogovoru s švicarskim predsednikom Guyjem Parmelinom izrazil solidarnost s sosednjo državo in potrdil pripravljenost Francije na nudenje kakršne koli dodatne pomoči. Med prizadetimi v nesreči sta po prvih podatkih vsaj dva francoska državljana, ki sta bila lastnika lokala, v katerem je odjeknila eksplozija. Francoske diplomatske in konzularne službe so aktivirane in nudijo pomoč rojakom, medtem ko natančno število prepeljanih poškodovancev v Francijo še ni javno objavljeno. Pripravljenost za zdravstveno pomoč Švici je izrazila tudi Evropska komisija, ki spremlja razvoj dogodkov v tem priljubljenem alpskem turističnem središču.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom ob začetku leta 2026 poudaril svojo odločenost, da bo na položaju ostal do konca svojega mandata leta 2027. V luči vse večjih pritiskov opozicije in ugibanj o prihodnosti države po njegovem odhodu je Macron zatrdil, da bo funkcijo opravljal "do zadnje sekunde". Njegov nastop je bil po mnenju političnih analitikov, vključno z Arnaudom Benedettijem, poskus dokazovanja, da še vedno ohranja vpliv in sposobnost za ukrepanje, kljub dejstvu, da se že projicira v obdobje po koncu svojega predsednikovanja. Predsednik se je v nagovoru dotaknil tudi varnosti prihajajočih predsedniških volitev, pri čemer je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred morebitnimi tujimi vmešavanji. Čeprav so kritiki iz vrst opozicije njegov govor označili za obliko postopnega umikanja, je Macron vztrajal pri izvedbi potrebnih reform v letu 2026. Njegove besede prihajajo po dolgem obdobju politične nestabilnosti, ki so jo zaznamovali pogoste menjave premierjev in pozivi k predčasnemu odstopu, s čimer je poskušal pomiriti trge in zagotoviti politično kontinuiteto do konca svojega drugega mandata.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2024 odločno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu s položaja. Macron je v nagovoru državljanom poudaril, da namerava svoj predsedniški mandat, ki se izteče spomladi leta 2027, izpeljati do konca. Izjavil je, da bo za izpolnitev mandata, ki so mu ga zaupali francoski volivci, delal do zadnje sekunde svojega mandata. Izjave prihajajo v času povečanih političnih pritiskov in zahtev opozicije po njegovem odstopu zaradi nestabilnih političnih razmer v državi. Macron je poudaril svojo zavezanost služenju državi in izvajanju reform kljub izzivom, s katerimi se spopada njegova administracija. S tem je poskušal pomiriti ugibanja o morebitni institucionalni krizi, ki bi jo povzročil njegov predčasen odhod iz Elizejske palače. Njegov nastop je bil usmerjen v zagotavljanje stabilnosti in kontinuitete francoske politike v prihodnjih dveh letih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno potrdil, da namerava ostati na položaju do konca svojega mandata, ki se izteče leta 2027. S tem je zavrnil vse glasnejša ugibanja o možnosti predčasnega odstopa, ki so se v javnosti pojavila zaradi poglobljene politične krize v državi. Macron je poudaril, da bo svoje dolžnosti opravljal do konca zakonsko določenega obdobja, hkrati pa je izključil možnost ponovne kandidature na prihodnjih volitvah. Odločitev predsednika prihaja v času, ko se Francija spopada z nestabilnostjo v parlamentu in pritiski opozicije, ki zahteva predčasne volitve. Macron s svojo napovedjo poskuša stabilizirati politične razmere in zagotoviti kontinuiteto vodenja države, kljub nizki javnomnenjski podpori in zahtevam po korenitih spremembah v vrhu države. Napoved o neudeležbi na volitvah leta 2027 dodatno odpira prostor za prestrukturiranje francoske politične krajine v prihodnjih letih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril nujnost zaščite nacionalne neodvisnosti in svobode v luči naraščajočih geopolitičnih tveganj. Macron je izpostavil, da se Evropa trenutno sooča s pritiski z vseh strani, medtem ko v mednarodnih odnosih vse bolj prevladuje pravo močnejšega. Kljub negotovim razmeram je predsednik zagotovil, da Francija ostaja stabilna in odporna. V nagovoru je Macron napovedal, da bo leto 2026 ključno za izvedbo reform, hkrati pa je potrdil svojo namero, da na položaju ostane do konca mandata leta 2027. Poseben poudarek je namenil prihajajočim predsedniškim volitvam, pri čemer je obljubil budnost nad morebitnimi zunanjimi vmešavanji v volilni proces. Francoska javnost je prejela sporočilo o nujnosti enotnosti, saj je predsednik prepričan, da se država le na tak način lahko uspešno spopade z zunanjimi grožnjami in ohrani svojo suverenost v spremenjenem svetovnem redu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo svojo dolžnost opravljal do zadnje sekunde mandata, s čimer je uradno zavrnil pozive k predčasnemu odstopu. V času poglobljene politične krize, ko država ostaja brez potrjenega proračuna in stabilne parlamentarne večine, je Macron leto 2025 označil za leto, ki mora biti koristno za reforme in zaščito državljanov. Predsednik, ki se spopada z zgodovinsko nizko podporo v javnomnenjskih anketah, je skušal pomiriti javnost glede stabilnosti institucij. Njegov govor je bil osredotočen na prihodnost, vključno z omembo predsedniških volitev leta 2027, s čimer je nakazal, da ne namerava popustiti pod pritiski opozicije. Macron je izpostavil nujnost nadaljevanja zastavljenih projektov in gospodarske prenove, kljub negotovosti, ki jo povzroča manjšinska vlada. Odločen nastop predsednika prihaja po mesecih političnih pretresov in poskusov njegove odstavitve v parlamentu, s čimer je poskušal utrditi svojo avtoriteto pred zahtevnim letom, ki ga čakajo lokalne volitve in reševanje proračunske problematike.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem devetem novoletnem nagovoru državljanom poudaril, da bo ostal aktivno na položaju do zadnje sekunde svojega mandata leta 2027. V luči prihajajočih predsedniških volitev, na katerih zaradi ustavnih omejitev ne more več kandidirati, je obljubil, da bo storil vse za zaščito volilnega procesa pred tujim vmešavanjem. Macron je izpostavil odpornost Francije v težkih časih in pozval k enotnosti, napredku ter krepitvi evropske obrambe. Poseben poudarek je namenil mednarodnemu dogajanju, zlasti vojni v Ukrajini, kjer je napovedal nove konkretne zaveze evropskih držav. Predsednik je leto 2026 označil za leto, ki mora biti koristno za državo, ter poudaril nujnost uveljavljanja evropske preference in moči. Kljub špekulacijam o njegovi oslabljeni moči zaradi bližajočega se konca mandata, je Macron skušal pomiriti javnost z zagotovilom o stabilnosti in kontinuiteti dela. V svojem nagovoru je nagovoril tudi varnostne izzive in potrebo po neodvisnosti države v zaostrenih globalnih razmerah. Nagovor so številni analitiki razumeli kot začetek dolgega poslavljanja, a hkrati kot poskus ohranitve politične relevance v zadnjem celotnem letu njegovega predsednikovanja.

Svojci pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot so zavrnili organizacijo uradne državne slovesnosti in na pogrebno mašo niso povabili francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Po poročanju tiskovne agencije TASS se je družina odločila za intimen poslovilni obred, ki bo potekal brez prisotnosti najvišjih državnih predstavnikov. Odločitev odraža željo pokojnice in njenih bližnjih po zasebnosti ter odmiku od političnega protokola. Brigitte Bardot, ki je veljala za simbol francoske kulture in aktivistko za pravice živali, bo pokopana v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Izključitev predsednika Macrona z dogodka je v francoski javnosti sprožila razprave o zapuščini igralke in njenem včasih napetem odnosu z državnimi institucijami. Kljub njeni svetovni slavi so se svojci dosledno držali navodil, da se izognejo javnemu blišču in uradnim državnim častem, ki bi jih sicer prinesel obisk predsednika države.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v tradicionalnem novoletnem nagovoru 31. decembra 2025 izpostavil, da bo leto 2026 ključno za izvedbo potrebnih reform, kljub zaostrenim političnim razmeram v državi. V približno desetminutnem govoru je predsednik poudaril pomen stabilnosti in koristnosti prihajajočega leta, pri čemer je kot prednostno nalogo na mednarodnem področju izpostavil reševanje ukrajinske krize. Nagovor je bil po naravi trezen, z njim pa je Macron poskušal pomiriti javnost pred zadnjima dvema letoma svojega petletnega mandata. Kljub kritikam opozicije, predvsem iz vrst stranke Nepokorna Francija, ki so predsednikov nastop označile za poskus prikrivanja politične realnosti, je Macron vztrajal pri viziji aktivnega vodenja države. Vsebina govora se je osredotočala na prepričevanje državljanov, da je napredek možen tudi v pogojih parlamentarne negotovosti, ki je zaznamovala preteklo leto. Predsednik se je v nagovoru izognil neposrednim odgovorom na pozive k predčasnemu odstopu, ki so se v javnosti pojavljali v preteklih mesecih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 31. decembra, ob 20. uri iz Elizejske palače nagovoril državljane v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru. Gre za predzadnji tovrstni nastop v njegovem mandatu, s katerim je skušal javnosti in političnim tekmecem dokazati, da kljub pomanjkanju trdne večine v narodni skupščini ohranja polno sposobnost ukrepanja in vodenja države. Nagovor je potekal v času, ko se predsednik pripravlja na svojo zadnjo celotno koledarsko leto na položaju, pri čemer se spopada z zahtevnim političnim okoljem in parlamentarno razdrobljenostjo. Predsednik je v govoru poudaril ključne usmeritve za leto 2026, pri čemer je skušal stabilizirati politično situacijo, ki so jo v preteklem letu zaznamovale številne menjave na vrhu vlade in notranji nemiri. Macronov nastop je bil usmerjen v iskanje ravnovesja med napovedanimi reformami in potrebo po družbenem soglasju, hkrati pa je služil kot utrditev njegove avtoritete v zadnjem delu predsednikovanja. Dogodek so v živo prenašali vsi glavni francoski mediji, saj predstavlja enega najpomembnejših letnih političnih mejnikov v državi.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Bernard d'Ormale, soprog pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot, je zavrnil predlog Elizejske palače o organizaciji državnega poklona. V pogovoru za revijo Paris Match je namesto protokolarnih časti pozval k ustanovitvi državnega tajništva za zaščito živali in odpravi uživanja konjskega mesa, kar bi po njegovem mnenju predstavljalo edini pravi poklon njeni zapuščini. S tem se je odzval na ponudbo predsednika Emmanuela Macrona, ki so jo svojci že predhodno zavrnili, upoštevajoč igralkino znano nezadovoljstvo z vladno politiko na področju pravic živali. Bardotova je bila v zadnjih letih svojega življenja izjemno kritična do francoskega političnega vrha, kar je leta 2023 izrazila tudi v ostrem pismu predsedniku Macronu, v katerem mu je očitala neukrepanje in strahopetnost. Pogrebne slovesnosti za zvezdnico, ki je umrla v starosti 91 let, bodo potekale 7. januarja v Saint-Tropezu. Verski obred v cerkvi Notre-Dame-de-l'Assomption bo zaradi pričakovanega velikega zanimanja javnosti neposredno prenašan na velikih zaslonih, s čimer bodo izpolnjene njene zadnje želje o skromnejšem slovesu v krogu bližnjih, a ob spoštovanju njene povezanosti z javnostjo.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Pogreb Brigitte Bardot bo potekal 7. januarja ob 11. uri v cerkvi Notre-Dame de l'Assomption v Saint-Tropezu. Slovo bo zasebne narave, vendar bo verski obred prenašan na velikih zaslonih na pristanišču in osrednjem trgu Place des Lices. Televizijske hiše še niso potrdile, kako bodo pokrivale pogreb.

V Franciji je potekal pogreb svetovno znane filmske ikone Brigitte Bardot, ki je v zadnjih desetletjih slovela tudi kot aktivistka za pravice živali. Žalne slovesnosti se je udeležila vidna predstavnica francoske desnice Marine Le Pen, medtem ko je bil aktualni predsednik države Emmanuel Macron na pogrebu odsoten. Prisotnost Le Penove na pogrebu legendarne igralke poudarja njeno dolgoletno povezanost z Bardotovo, ki je v preteklosti večkrat javno podprla politiko Nacionalnega zbora in kritizirala trenutno francosko oblast. Odsotnost predsednika Macrona na dogodku je v javnosti sprožila razprave o političnih razkolih, saj je Bardotova veljala za eno najbolj prepoznavnih kulturnih ambasadork Francije. Kljub njeni kontroverzni politični drži v poznejših letih, ko se je pogosto spopadala z vprašanji priseljevanja in islama, njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja za francosko kinematografijo. Pogreb je tako minil v znamenju slovesa od legende, hkrati pa je služil kot prizorišče za manifestacijo političnih simpatij znotraj francoskega družbenega prostora.

Francoska desničarska političarka in vodja poslanske skupine stranke Narodni zbor Marine Le Pen se bo 7. januarja v Saint-Tropezu udeležila pogreba pokojne filmske ikone Brigitte Bardot. Novico so potrdili v njeni stranki, medtem ko je Elizejska palača sporočila, da se predsednik Emmanuel Macron pogreba ne bo udeležil. Macron je sicer Bardotovo ob njeni smrti označil za legendo, vendar njegova odsotnost odraža politično distanco do igralke, ki je v zadnjih letih svojega življenja odkrito podpirala radikalno desnico in politiko Marine Le Pen. Prisotnost Le Penove na pogrebu poudarja dolgoletno ideološko povezanost med pokojno zvezdnico in Narodnim zborom. Bardotova je bila znana po svojih kontroverznih izjavah o priseljevanju in islamu, zaradi česar je bila večkrat obsojena zaradi spodbujanja sovraštva, hkrati pa je veljala za gorečo podpornico družine Le Pen. Politični analitiki izpostavljajo, da bo pogreb v Saint-Tropezu ob odsotnosti aktualnega predsednika dobil močan simbolni pečat francoske desnice.

Francoska predsedniška palača je družini nedavno preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti oziroma nacionalnega poklona, vendar so bližnji igralke predlog zavrnili. Novico je za tiskovno agencijo AFP potrdil vir blizu predsednika Emmanuela Macrona, ki je pojasnil, da so se o možnosti uradne slovesnosti z družino posvetovali, a ta ni podala soglasja. V skladu z republikansko prakso se tovrstne časti vedno izvajajo le v dogovoru s svojci pokojnika. Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, je bila v svetu prepoznavna kot ena največjih zvezd francoskega kina, hkrati pa je v zadnjih desetletjih sprožala številne polemike zaradi svojih političnih stališč. Kljub temu da je bila petkrat obsojena zaradi spodbujanja rasnega sovraštva, predvsem na račun muslimanske skupnosti, in je javno podpirala desničarsko stranko Nacionalni zbor, je Elizejska palača sledila tradiciji čaščenja kulturnih ikon. Pobudo za državni poklon je podprl tudi poslanec Éric Ciotti, ki je v ponedeljek sprožil peticijo in predsednika Macrona pozval k organizaciji slovesnosti, podobne tisti za Johnnyja Hallydaya leta 2017.

Družina nedavno preminule igralke in aktivistke Brigitte Bardot se ni odzvala na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona o organizaciji nacionalnega ali ljudskega poklona v njeno čast. Elizejska palača je v torek sporočila, da je prišlo do stika s svojci, vendar ti niso podali soglasja za uradno državno slovesnost. Pobudo za tovrsten poklon je prvotno podal Éric Ciotti, predsednik stranke UDR in tesen zaveznik igralke, ki je bila znana po svojih tesnih stikih z desnim političnim polom. Predsednik Macron se prav tako ne bo udeležil pogreba, ki bo potekal 7. januarja v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Iz urada predsednika so pojasnili, da ob podaji predloga še ni bilo natančno določeno, ali bi šlo za državno žalovanje ali za širši javni poklon. Ker se bližnji na ponudbo niso odzvali, bo slovo od ikone francoskega filma in borke za pravice živali ostalo zasebne narave, skladno z njenimi domnevnimi željami po preprostosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, napovedal, da se bodo voditelji držav zaveznic Ukrajine srečali v Franciji 6. januarja 2026. Srečanje, katerega datum je predsednik Emmanuel Macron predhodno okvirno napovedal, a ne potrdil, predstavlja ključen korak v prizadevanjih za uskladitev nadaljnje pomoči Kijevu. Razprave bodo potekale v luči naraščajočih mednarodnih pritiskov za končanje konflikta in iskanja enotne strategije zahodnih partneric. Napoved srečanja prihaja po intenzivnih diplomatskih dejavnostih in posvetovanjih med Kijevom in Parizom. Macron in Zelenski sta v preteklih tednih poudarjala nujnost okrepljenih pritiskov na Rusko federacijo ter iskanje pogojev za pravičen mir. Srečanje v začetku januarja bo namenjeno konkretizaciji teh načrtov, zlasti v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v zunanji politiki ključnih zaveznic po svetu.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Elizejska palača je družini preminule filmske ikone Brigitte Bardot predlagala organizacijo državne pogrebne slovesnosti, vendar so njeni svojci ponudbo zavrnili. Kot je v torek potrdil vir blizu francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je med uradom predsednika in družino potekala izmenjava mnenj, v kateri je bila uradno ponujena častna slovesnost za ikono francoskega filma, ki je umrla v nedeljo. Svojci pokojne zvezdnice se na predlog niso odzvali oziroma ga niso sprejeli, s čimer so se odločili za zasebno obliko slovesa. Brigitte Bardot, ki je veljala za enega največjih simbolov francoske kulture in kinematografije, je s svojo smrtjo sprožila val žalovanja po vsem svetu. Kljub njeni neizmerni slavi in vplivu na svetovno umetnost se bo družina očitno držala njenih osebnih želja ali lastne presoje o zasebnosti, kar pomeni, da Francija ne bo priredila velikega uradnega dogodka, ki je sicer običajen za osebnosti takšnega formata. Odločitev družine odraža željo po mirnem in diskretnem slovesu od legendarne igralke in aktivistke.

Elizejska palača je družini Brigitte Bardot predlagala organizacijo državnega poklona, vendar družina ponudbe ni sprejela. Predlog je prišel na pobudo Érica Ciottija, predsednika UDR. Emmanuel Macron se pogreba, ki bo 7. januarja v Saint-Tropezu, ne bo udeležil.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Po ruskih napadih na Ukrajino je Trump izjavil, da si Putin želi uspeh Ukrajine. Rusija je Ukrajino obtožila napada z droni na eno od Putinovih rezidenc, kar naj bi bil poskus oviranja mirovnih pogovorov, analitiki pa menijo, da je bil napad morda insceniran. Kremelj je dejal, da je napad na Putinovo rezidenco tudi agresija na Trumpa.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

V 92. letu starosti je na svojem domu v Saint-Tropezu umrla Brigitte Bardot, ena najprepoznavnejših ikon francoskega filma 20. stoletja in goreča borka za pravice živali. Novico o njeni smrti je v nedeljo potrdila njena fundacija za zaščito živali, ki jo je ustanovila po koncu svoje filmske kariere. Bardotova je bila v oktobru hospitalizirana, vzrok smrti pa za zdaj ostaja neznan. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je pokojni zvezdnici poklonil z besedami, da je poosebljala svobodno življenje in univerzalni sijaj Francije. Rodila se je leta 1934 v Parizu in mednarodno slavo dosegla leta 1956 z vlogo v filmu In Bog je ustvaril žensko. Postala je svetovni seks simbol in muza številnih umetnikov, od Boba Dylana do Sergea Gainsbourga. Kljub izjemnemu uspehu v kinematografiji se je leta 1973 pri 39 letih odločila zapustiti igralski poklic in se popolnoma posvetila aktivizmu. Njena kasnejša leta so zaznamovale tudi številne kontroverzne izjave o islamizaciji Francije in migrantih, zaradi katerih je bila večkrat obsojena na francoskih sodiščih. Kljub temu ostaja ena ključnih osebnosti pop kulture, ki je redefinirala žensko svobodo na filmskem platnu.

V nedeljo, 28. decembra, je v svojem domu v Saint-Tropezu v 92. letu starosti umrla legendarna francoska igralka, pevka in aktivistka Brigitte Bardot. Novico o smrti je javnosti sporočila njena fundacija, novica pa je sprožila številne odzive po vsem svetu. Bardotova je veljala za eno najpomembnejših kulturnih ikon 20. stoletja in simbol francoske kinematografije, ki je s svojim delom močno zaznamovala obdobje seksualne revolucije in emancipacije žensk. Svojo kariero je začela kot manekenka, nato pa med letoma 1954 in 1973 nastopila v 45 filmih. Svetovno slavo ji je prinesla vloga v filmu In Bog je ustvaril žensko (1956), ki ga je režiral njen takratni soprog Roger Vadim. Kljub vrhuncu slave se je pri 40 letih radikalno odločila za konec igralske poti in se preostanek življenja posvetila boju za pravice živali. Francoski predsednik Emmanuel Macron se ji je poklonil z besedami o njenem univerzalnem sijaju in neizbrisnem pečatu, ki ga je pustila v svetu umetnosti.

Brigitte Bardot je umrla v starosti 91 let v Saint-Tropezu in zapustila bogato kulturno dediščino. Sprva je želela biti pokopana na svojem posestvu La Madrague ob svojih živalih s pogledom na morje, vendar si je kasneje premislila. Pokopana bo na pokopališču v Saint-Tropezu.

V nedeljo, 28. decembra 2025, je v Saint-Tropezu v 91. letu starosti umrla legendarna francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Bardotova, ki je veljala za eno najprepoznavnejših ikon svetovne kinematografije 20. stoletja in simbol francoske kulture, je mirno preminila na svojem domu, kar je potrdila njena fundacija za zaščito živali. Njena kariera je dosegla vrhunec v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, ko je nastopila v 45 filmih, med katerimi izstopa prelomna vloga v filmu In Bog je ustvaril žensko. Kljub statusu svetovne zvezde se je pri starosti 40 let nenadoma in dokončno umaknila iz filmske industrije ter preostanek življenja posvetila neizprosnemu boju za dobrobit živali. Svetovni voditelji in osebnosti iz sveta kulture so se ji že poklonili kot uporniški in neodvisni figuri, ki je pomembno sooblikovala seksualno revolucijo in sodobne ideale ženske svobode.

Brigitte Bardot bo pokopana na pokopališču v Saint-Tropezu, ne pa v La Madrague, kot je sprva želela. Pred tem je izrazila željo, da bi bila pokopana na svojem vrtu ob morju, kar je sicer pravno možno le izjemoma. Po njeni smrti se pojavljajo pozivi k ustanovitvi muzeja Brigitte Bardot v Saint-Tropezu.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije. Zelenski je izrazil upanje v mirovni dogovor, Trump pa je dejal, da so "bližje kot kdaj koli prej", vendar ni bilo preboja glede ozemeljskih vprašanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Evropo, da je glavna ovira za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili prekinitev oskrbe z električno energijo za več sto tisoč ljudi. Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za mir, medtem ko je Trump dejal, da je dogovor bližje kot kdaj koli prej, vendar preboj ni bil dosežen. Rusija je medtem okrepila napade na Ukrajino, kar po mnenju Zelenskega kaže, da Moskva ne želi miru.